My career path (Erasmus+ project - Involve me & I learn): Deep Blue

1. Uvod

Slika 1: Deep Blue

Predstavila bom računalnik za igranje šaha, ki ga je naredilo podjetje IBM. Deep Blue je enajstega maja leta 1997 premagal takratnega svetovnega prvaka Garryja Kasparova. Ta je IBM obtožil goljufanja in zahteval ponovitev igre, a IBM je računalnik upokojil. Predstavila bom delovanje Deep Blue-ja, razliko od navadnega računalniškega igralca šaha in igro šaha, v kateri je računalnik premagal človeka.

2. Deep Blue

Deep Blue je računalnik za igranje šaha, ki ga je razvil IBM. Je prvi kos umetne inteligence, ki je zmagal igro šaha nad takratnim svetovnim prvakom.

Deep Blue, kot superračunalnik namenjen znanstvenim izračunom vsekakor ni bil mišljen le kot igralec šaha, a je le-ta predstavljal svojevrsten izziv in po vsej verjetnosti tudi prispeval k prepoznavnosti IBMovih superračunalnikov na splošno.

3. Začetek

Prvi program, ki je igral poenostavljeno verzijo šaha (samo 36, se pravi 6×6 polj) je tekel na MANIACu I, računalniku osnovanem na IAS računalniku, pri katerem je sodeloval tudi vsem poznani Von Neumann. Ideja o programu, ki bi znal igrati šah, pa se je utrnila že genialnemu Alanu Turingu, ki naj bi s kolegom tudi spisal tak program v psevdokodi.

Razvoj Deep Blue-ja se je začela leta 1985 s projektom ChipTest na Carnegie Mellon University. Ta projekt se je sčasoma razvil v Deep Thought; takrat je razvojno ekipo IBM. Projekt se je še enkrat razvil z novim imenom Deep Blue leta 1989. V ekipi je sodeloval tudi Joel Benjamin. Video 1: Deep Blue

Slika 2: Igra šaha D.B.-ja

4. Delovanje in zgradba

Deep Blue je 1,8 metra visoka škatla, ki tehta 1,4 tone in v kateri se skriva 512 specializiranih šahovskih procesorjev. Cena je okoli pol milijona dolarjev.

Ena od bistvenih razlik med računalnikoma je poleg strukture tudi sposobnost preračunavanja potez. Deep Blue je bil pravi superračunalnik, ki je lahko preračunal kar 200 milijonov potez v sekundi.

5. IBM

International Business Machines Corporation (krajše IBM) je podjetje, ki deluje že od leta 1888, uradno pa je bilo združeno 15. junija 1911. Med ustanovitelji podjetja, ki se je združilo v IBM je bil tudi Herman Hollerith, izumitelj luknjaste kartice.

Slika 3: logo IBM

IBM je prvo podjetje, ki je na trg izdalo osebni računalnik. Sedež podjetja je v mestu Armonk, New York. Podjetje izdeluje in prodaja računalniško strojno in programsko opremo ter ponuja informacijske storitve. Kot podjetje s storitvami informacijske tehnologije je največje na svetu, skupno zaposljuje preko 330.000 delavcev in je eno redkih, ki kontinuirano deluje od 19. stoletja dalje. Deluje v več kot 170 državah sveta.

6. Deep Blue in Kasparov

Slika 4: dvoboj D.B. in Kasparov

Deep Blue je osvojil svojo prvo igro proti svetovnim prvakom 10. februarja 1996, ko je premagala Garryja Kasparova v eni izmed šestih iger. Vendar pa je Kasparov zmagal v treh in izenačil dve od naslednjih petih tekem in premagal Deep Blue-ja s rezultatom 4-2. Deep Blue so nato močno nadgradili. S Kasparovom se je ponovno pomeril v maju 1997. Deep Blue je zmagal 3½-2½ in postal prvi računalniški sistem, ki je porazil vladajočega svetovnega prvaka v tekmi pod standardnim šahovskim tekmovalnim nadzorom časa. Kasparov obtožil IBM goljufanja in zahteval ponovitev, a je bil zavrnjen.

Tekma leta 1996:

igra	bela	črna	komentar	rezultat
1	Deep Blue	Kasparov		1-0
2	Kasparov	Deep Blue		1-0
3	Deep Blue	Kasparov	Izenačeno-skupni dogovor	½-½
4	Kasparov	Deep Blue	Izenačeno-skupni dogovor	½-½
5	Deep Blue	Kasparov		0-1
6	Kasparov	Deep Blue		1-0
Končni rezultat: Kasparov- Deep Blue: 4-2

Tekma je trajala od 10. do 16. februarja leta 1996.

Tekma leta 1997:

igra	bela	črna	komentar	rezultat
1	Kasparov	Deep Blue		1-0
2	Deep Blue	Kasparov		1-0
3	Kasparov	Deep Blue	Izenačeno-skupni dogovor	½-½
4	Deep Blue	Kasparov	Izenačeno-skupni dogovor	½-½
5	Kasparov	Deep Blue	Izenačeno-skupni dogovor	½-½
6	Deep Blue	Kasparov		1-0
Končni rezultat: Deep Blue- Kasparov: 3½-2½

Tekma je trajala od 3. do 11. maja 1997.

Tekmo je po več dnevih dobil računalnik. Kasparov je z Deep Bluejem odigral dvoboj tako rekoč na slepo. Drugače od dvobojev šahovskih velemojstrov, kjer dolgo študirajo partije nasprotnikov, Kasparov skoraj ni imel pojma o tem, kako igra njegov nasprotnik. Še bolj pa ga je v kot stisnilo to, da so operaterji v Deep Blueja pred vsakim dvobojem na novo naložili program.

Kasparov in Deep Blue sta čez dobra tri leta izgubila naslov najboljših šahistov med ljudmi in stroji. Z naslovom svetovnega prvaka se je leta 2000 z zmago nad Kasparovom okronal Kramnik, Deep Blue pa je izgubil dvoboj z Deep Fritzem. Video 3: primer igre D.B.-ja

Slika 5: dvoboj

7. Piklici

Še naprej se predvideva, da bo družba v prihodnje potrebovala še več programerjev, razvijalcev, inovatorjev spletnih komunikacij in storitev, kot so npr. upravljavci družabnih omrežij in drugi tehnološki poklici.V zvezi z Deep Bluejem so programerji vsekakor zelo pomembni. Pomemben je tudi poklic šahista, saj brez njegovega znanja ne bi bilo mogoče narediti Deep Blueja in ostlih robotov za igranje šaha. Video 4: D.B. in Kasparov

8. Zaključek

Četudi se igranje šaha povezuje z umetno inteligenco, je IBMov Deep Blue še daleč od tega, ne uči se iz svojih napak niti ne “razmišlja” o potezah. Vse je zgolj v rokah programerjev.

"Računalniki bodo nekega dne najbrž močnejši od najboljšega človeškega šahista. Toda mislim, da imamo še vedno čas, kakšnih deset do petnajst let, ko se lahko enakovredno kosamo z njimi. Vsekakor je težko igrati z nasprotnikom, ki lahko na sekundo izračuna recimo 2 milijona potez," je pred začetkom dvoboja "Man against Machine - The Brains in Bahrain" dejal svetovni šahovski prvak Vladimir "Iceman" Kramnik. Video 5: dokumentarec