Zgodovina in razvoj umetne inteligence - ELA FLEISCHMAN

Slika 1: http://www.rfcwireless.com

Preden začnemo filozofirati o tem, kako se je vse skupaj začelo, se moramo vprašati, kaj umetna inteligenca sploh je. Po definiciji Slovarja slovenskega knjinjega jezike, je umetna inteligenca: »sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme« (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) Čeprav je ta opis precej širok, je tako tudi prav, saj ne moremo točno določiti meje med programi, ki so ustvarjeni za predvidevanje končnega rezultata in programi, ki si pot do neke rešitve zamislijo sami in ne le sledijo nekim vnaprej podanim vzorcem.

Slika 2: https://upload.wikimedia.org

Metodično, sistematično mišljenje nam ni nekaj tujega. Pojem »syllogism« je nekje med leti 384 in 322 pred Kristusom definiral že Aristotel. Ljudje so se že pred tem igrali z idej atomatiziranega razmišljanja, ki pa je postalo resničnost v prvem stoletju z razvojem avtomatov. To so bile naprave, ki so neko nalogo preko vnaprej postavljenih 'algoritmov' opravljale same. Za delovanje niso potrebovale elektrike, ampak so vsi procesi potekali mehanično. Primeri takih avtomatov so raca, ki je sposobna sama prebavljati hrano in starinske ure, pri katerih se ob določenih urah sprožijo figurice, ki opravijo neko delo, na primer možički, ki ob vsaki polni uri s kladivcem udarijo po zvončku. Čeprav nič posebnega, so bili ti avtomati takrat prava posebnost in ljudje so na njih gledali kot nekaj nemogočega. ( A&E Television Networks, 2014)

Sledi vrsta izboljšav in novih izumov, večina teh rahlo nesmiselnih in večina je kot razlog za svoje delovanje navajala alkemijo. Eden izmed najbolj absurdnih primerov se je pojavil okoli leta 1500. Izumitelj Paracelsus je trdil, da je ustvaril avtomat samo s pomočjo magnetizma, sperme in alkemije. Pa si mislite o tem kar hočete. (Franklin, 1995)

Slika 3:http://3.bp.blogspot.com

Bolj pomemben je bil izum kalkulatorja. Ta je bil prvič uspešno ustvarjen leta 1642. Blasie Pascal je tako postal izumitelj prve digitalne naprave, ki je znala samostojno računati in s tem postavil velik mejnik v razvoju avtomatiziranih naprav. Sicer je uporabnik sam moral vnesti vrednosti, kar omeni, da kalkulator ni bil popolno avtomatiziran, ampak do rešitve je prišel sam, kar je ključnega pomena. Gottfrieda Leibniza, ki je napravi dodal možnost množenja in deljenja, prej pa je bil kalkulator omejen samo na seštevanje in odštevanje. Računalniško usmerjeni izumi so se začeli vrstiti šele v 19 stoletju, z največjimi prelomnicami, kot naprimer Turningov test, v petdesetih letih.

Slika 4: http://media4.s-nbcnews.com

Ljudje so o umetni inteligenci, oziroma o robotih zmožnih samostojnega razmišljanja začeli razmišljati že za časa starih kultur, ideja pa je bila konkretizirana leta 1956 na Ameriški univerzi Dartmoth. Takoje se je začel intenziven razvoj novih tehnologij, ki so leta 1997 pripeljale do velikega preboja. IBM je ustvaril računalnik Deep Blue, ki je kot prvi premagal takratnega šahovskega mojstra. Istega leta je bil usvarjen tudi chatbot, ki je uspel opraviti Turningov test, ampak je prepričal le tretjino tistih, ki so sodili o tem, ali so se pogovarjali z računalnikom, ali s človekom. Da bi se takim dilemam izognili, znanstveniki načrtujejo nov test, po katerem bi lahko inteligenco računalnika bolj natančno in brez dvomov ocenili. (Lewis, 2014)

Slika 5: http://tenantsweb.org

Istega leta računalnik Othello s programom Logistello premaga svetovnega prvaka v šahu kar šestkrat. Že leto kasneje pa se ta nova tehnologijo prenese v domove povprečnega potrošnika z legendarno igračo Furby, ki je bil prvi uspešen poskus prenosa umetne inteligence v vsakdanje življenje. Kljub temu, da je to bil velik napredek na tem području, pa velidoktor tomaž poljanšekko ljudi še zdaj Furby-je vidi kot nekaj čudnega in se ob njih počuti neprijetno. Od Furbyja naprej, pa je umetna inteligenca vedno bolj prisotna v našem življenju. Eden izmed najbolj tipičnih primerov {15.11.2015; 19:00}tega je iRobot. To je sesalec, ki ga postavimo v prostor v svojem domu, ki si počasi gradi načrt tvojega stanovanja, sobe, hiše do te mere, da se čez čas nikoli več ne zabija v pohištvo ali stene, ker ima tvoje celotno bivalno okolje shranjeno v spominu, s tem, da mu ti nikoli nisi vnesel nobenih specifikacij. Ti roboti so dandanes zelo razširjeni in vedno bolj napredni. Zdaj si celo sami zapomnijo na kakšni podlagi se nahajajo in sesajo temu primerno.

Umetna inteligenca je prisotna tudi v oglaševanju. Glede na naše vpisane zahteve v razno raznih brskalnikih, lahko na spletnih straneh vedno dobimo take oglase, ki so za nas na podlagi naših iskalnih gesel najbolj primerni. (Thomas Lin, 2010) (Shani, 2015)

Ostane samo še vprašanje, kam nas bo to pripeljalo v prihodnosti. Dejstvo je, da bo ta tehnologija še napredovala, ampak bolj težko predvidimo, kaj se bo zgodilo in kako bo to vplivalo na naše vsakdanje življenje. 

Umetna inteligenca je omogočila velik korak v razvoju računalništva in na tem področju zaposlila veliko novih profesionalcev, kot na primer analitike, programerje, sociologe, ki preučujejo integriranost humanoidov v vsakdanje življenje

Video na temo računalnika Deep Blue:

Citirana dela

A&E Television Networks. (28. oktober 2014). History. Prevzeto 13. november 2015 iz History: http://www.history.com/news/history-lists/7-early-robots-and-automatons

Franklin, H. B. (1995). Future Perfect: American Science Fiction Of The Nineteenth Century: An Anthology. V H. B. Franklin, Future Perfect: American Science Fiction Of The Nineteenth Century: An Anthology (str. 131-133). Rutgers University: Rutgers University Press.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (brez datuma). Slovar slovenskega knjižnjega jezika. Prevzeto 11. november 2015 iz Slovar slovenskega knjižnjega jezika: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=umetna+inteligenca&hs=1

Lewis, T. (4. december 2014). Live Science. Prevzeto 11. november 2015 iz A Brief Historz Of Artificial Inteligence: http://www.livescience.com/49007-history-of-artificial-intelligence.html

Shani, O. (januar 2015). Wired. Prevzeto 15. november 2015 iz Wired: http://www.wired.com/insights/2015/01/the-evolution-of-artificial-intelligence/

Thomas Lin, J. M. (25. junij 2010). Building smarter machines. Prevzeto 15. november 2015 iz New York Times: http://www.nytimes.com/interactive/2010/06/25/science/20100625_AI_TIMELINE.html?_r=0

Slike:
Slika 1:http://www.rfcwireless.com/img/page_header_bg_6.jpg {15.11.2015; 19:00}
Slika 2:https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/75/Duck_of_Vaucanson.jpg {15.11.2015; 19:00}
Slika 3:https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPfo6CEyr2Q9opdROOsvKZW07BixRLPb1663kGEuVUvWsC1jK5SOwR2kTgiRXwYaT0kmLi3qXWeKpZZZZgd_8tvC20Xg9gPxvY4dd43dnYLKLWYXW_O3iz6q3-6AJVjlNyYPzP80Xzubk/s1600/figure2.2.jpg{15.11.2015; 19:00}
Slika 4:http://media4.s-nbcnews.com/j/newscms/2014_43/725701/141020-ibm-team-deep-blue-319p_3e8ee016127a491f27960794e178425b.nbcnews-ux-2880-1000.jpg{15.11.2015; 19:00}
Slika 5:http://tenantsweb.org/wp-content/uploads/2015/09/wonderful-household-and-automatic-home-devices-ideas-with-irobot-roomba-560-for-kitchen-and-interior-amazing-irobot-roomba-560-help-mom-clean-home-battery-for-irobot-roomba-roomba-filter-3.jpg{15.11.2015; 19:00}